Nanda se je rodila 30.12.1998 v Ljubljani, pri čudoviti družini Peer. V njihovih rokah, ob mami Brendi ter med šestimi brati in sestrami, je zrasla v ljubko, lepo vzgojeno in dobro socializirano dva meseca staro psičko. Takrat so jo zaupali meni in moji družini.
Naša punca je prava mala Tibetanka. Zelo rada se igra s svojim človeškim bratcem Timom, še posebej pa s kužki- a ne z vsakim.
Ko ji kaj ni prav, ali če ji kaj ni všeč, seveda to tudi »pove« in pri tem zna biti zelo prepričljiva. Prav tako pri čuvanju, ki ji gre odlično od tačk, pa naj se gre za igračo, mene ali kar cel travnik. Skratka o vsem in vsakem ima svoje mnenje in v kaj drugega jo je skoraj nemogoče prepričati. Čisto preprosto – vedno ve kaj hoče.
Nanda obožuje kraško gmajno, kjer svobodno »leta« po travnikih in tekmuje s ptički kdo je hitrejši. Najraje pa ima slovenske hribe in gore, jezera in potočke. Ko samo zagleda, kako vlečem iz omare nahrbtnik in planinske čevlje, je v trenutku zraven in teka za menoj, da ji slučajno ne bi ušla. Pa ji nebi, kajti ona je moja najzvestejša in čudovita sopotnica na teh »rajskih« poteh.
Malo manj so ji všeč razstave psov, katere bolj ali manj redno obiskujeva. Tukaj pride na dan njena »volja«, ko si ona zamisli in njen pogled govori: “Danes pa ne bom tekla” ali pa “Danes pa sem najbolj poslušen kuža in bom naredila vse!”
Tako je polna presenečenj, da se je z njo učiti prava poslastica. Zato sva zelo radi obiskovali pasjo šolo v KD Obala Koper. Nanda je zelo hitro razumela kaj želim od nje, in s pomočjo inštruktorice Tine, ki nama je bila vedno pripravljena pomagati, sva naredili ISP-A. Vaje ponavljava še danes, le da to ne počneva na vadbišču ampak v vsakem trenutku življenja, ki je zato primeren.
Naša mala »Kosmata kepa« tako raste v naši družini, nas osrečuje in nam vsako jutro pove kako lep dan je pred nami!
Nataša Čok, 2001