Skoraj 4 leta se že v naši družini pregovarjamo kdo bo kaj napisal o Sami in zdaj je res že čas, da nekaj pade na papir…
Hi, hi, hi…. Moje ime je Sa min, kar v prevodu iz tibetanščine v slovenščino pomeni »beli pesek« . In jaz sem kot pesek ! Ko že misliš, da me držiš v rokah, se ti izmuznem iz rok, kot pesek iz pesti ! In tole je moja zgodbica…..
Sami: »Kako sem ostala doma ?«
Preprosto !
Najprej – imela sem srečo, da sem se rodila bele barve z eno veliko črno fleko. Nihče me ni maral. Ljudje, ki so nas hodili gledati so govorili: »poglej ga Gusarčka«! Nihče ni razumel Nataše, da te fleke potem, ko mi zraste dlaka skoraj ne bo več videti……
In nato …. , ko sem odraščala sem dobila tako lepo ritko, ki je bila podobna ritki moje mamice in s katero sem znala tako lepo migati, da je Nataša velikokrat rekla: »Joj, Nanda tale tvoja Samueli pa ima tako »buhtelj ritko in miga z njo tako kot ti!«.
Pa sem zaslutila, da »Naša velika N« nekaj naklepa in sem se odločila, da še malo podkrepim njene besede (no, nekaj o tem mi je prišepnila še Shu) in sem ritki dodala še mamin prsni koš, pa soboljeve liske, ki so N tako zelo všeč, vmes bele dlake, pa učke sem na široko razprla in glavico visoko dvignila …. pa malo bolj zadržan značaj in …»voila Nataša je padla« : »Hej, Nandica, pa si mi le dala še eno punčko, ki ti je tako zelo podobna!«.
Mežikajoče sem jo gledala, pa enega mokrega lupčka pritisnila na njen nos …. in končno je izdavila:
»Samueli – Gusarček moj, ti ostaneš doma! Nanda, našla sem tvojo naslednico !«
Iz malega »gusarčka« sem sem se počasi razvijala in zrastla v »princesko«!
Zdajle, ko tole pišem sem stara že skoraj 4 leta in v tem času se je zgodilo ogromno stvari.
Moji doma pravijo, da sem jim naredila kar nekaj preglavic ! Seveda, bila sem najmlajša in strašno razcartana in sem si to lahko privoščila!
Nataša se je (kot se vedno) odločila, da me lepo vzgoji, pa sem se tudi jaz odločila, da vzgojim njo in celo našo družinico malo po moje !
Nataša: »Sami mali Angelček-Hudiček«
Tokrat ne bom pisala »življenjepisa prvih nekaj mesecev in let«, tokrat bom poskusila čisto na kratko opisati nekaj poskusov kako vzgojiti našo Sami in njenega do potankosti izdelanega načrta kako vzgojiti »nas«! …
Sami je, vsaj zame, Angelček in Hudiček, Princeska in Razbojnik, v sebi združuje nasprotja in vedno ji uspe, da je v vsem najboljša !
Je naša mala simpatična razvajenka, ki obvlada celotno družino in vsa naša srca, ter vsa srca in glave ljudi. Tistih, ki jim dovoli, da pridejo v njeno življenje !
Prvo šolanje:…
Sami zna plesati, kot baletka, ko poskuša nekaj doseči in če ji ne uspe »na prvo žogo« zna celo cepetati z vsemi štirim tačkami, kot kakšna razvajena smrklja! Smo jo poskusili odvaditi, pa namesto, da bi jo strogo podučili smo se ji morali smejati, ko se v naslednjem trenutku cepetanja zavrti, naredi priklon in pritisne lupčka s smrčkom, da tačko in mižika in osvaja s pogledom ! … Torej – bili smo brezuspešni…
Drugo šolanje:..
Strašansko rada provocira starejše družinske kosmate člane …. Seveda so jo mama in tete poskušale spravit v red. A, obrnilo se je drugače in ona vedno znova in znova spravi njih v igro in dirke in TT norčije, kar seveda pomeni – bile so in so še vedno brezuspešne…
Tretje šolanje:…
Sami izrazito ni navdušena nad tujci … Poskušali smo jo prepričati, da tuji ljudje in nove dogodivščine niso nič slabega. Hm, ja no… ona je nas vseh je naučila »kako zmrzneš in se narediš neviden« … ja, spet je naš poskus prevzgoje propadel…
Četrto šolanje:….
»Fuj, ne sme« …. kazati zobkov in renčati. Hja, tole je pa prav poseben projekt, na glavo obrnjen, za katerega je zaslužen njen Boris! Namesto, da bi Sami zobke skrila in utihnila, se je naučila »pokazati zobke« in sedaj obvlada na ukaz pokazati celotno orožje z zvočnim opozorilom ! Še dobro, da za to njuno skrivnost vem in da na razstavah in na veterini ne uporabim ukaza »pokaži zobke« ! Seveda… bili smo brezuspešni ali drugače povedano, narobe uspešni!
Peto šolanje:…
»Tiho« … Ja, vse pse poskušamo naučiti »tiho« na povelje in vsi so zgledni! Sami pa, hm, ima vedno pripombo in še zaključi: »bowf « pomežik z učki in pomig z repkom. “Eehh” – zaključek: smo brezuspešno ugotovili, da ima tudi tu ona »piko na i«.
Hmmmm…….. Marsikaj je slišati hecno in simpatično od zgoraj naštetega, ampak … Nikar ne dovolite vašemu kužku podobnih pogruntavčin, sploh, če je to vaš prvi TT !
Zakaj ? Zato, ker pri nas doma imamo izkušnje in toleranco do »napak – naših in lumparij – kosmatinčkovih«, in vse to zahteva določeno mero potrpljenja, razumevanja, odpovedovanja, odgovornosti, postavitve premaknjenih meja in predvsem biti skoncentriran na psa/krdelo !!!!! …. In, če gre kaj narobe oz. po drugi poti, si lahko (kot je razvidno iz zgoraj naštetega) pripišeš le sam sebi !
In še zato, ker, ko Sami ni »lumpa« je … pridna.
Je najboljša učenka na šolskem poligonu, očarljiva mlada damica v razstavnem ringu, je poslušna in nežna v življenju, prekrasna in skrbna mamica svojim mladičkom, izrazito čutna do nas vseh in v ponos mamici Nandi in nam !
Sami in Nataša, December 2009