Na višku sezone sicer neradi hodimo kampirat, ampak, če je pa rojstni dan sina v igri ♡ in še druženje z vnučkom v planu ♡, no potem se gremo tudi za kakšen dan ali dva malo gužvat v kamp Špik 😉 … in smo šli, preživeli gnečo in vročino in se prav lušno imeli ! ♡
…. vozek je preživel prvo nižinsko gorsko etapo 🙂 in tudi Boris je preživel, da je šel vozek v javnost 🙂 Chomi in Titi sta bili navdušeni nad skrajšanim sprehodi v mehkem in zibajočem vozku in sprehodi po mehkih gozdnih tleh ♡ Thoombay, Lumi, Tani, BAshi in jaz pa presrečni nad hitro hojo ♡ tako so sprehodi v kombinaciji babic in mularije uspeli ♡ 🙂 Kjer je volja tam je pot! ;)♡
… in končno smo osrečili tudi našo BAshiko 🙂 in jo doživeli po dveh mesecih zasanjanosti spet tako kot ona je – razposajena, navihana in lumpa 😉 ♡ BAsholinda naša, je iz mojih ust spravila: “Samueli-Eli-Eli !!! Glej Boris ista je ko Samika!” ♡
Nazaj grede pa sva pocrkljala še sama sebe s postankom in (v kamperju skuhanim) kosilom na najinem ljubem Visokem ob Tavčarjev-em dvorcu ♡
