Obiskali smo Vanjo, Iaina in Galo ♡

… gremo k Vanji ♡ in raziskovanje še ne obiskanih poti Slovenije. Ob 13:10 bomo na cilju. Ja pa ja de, :) … z Borisom in njegovo “gorsko žilico po brezpotjih ali gremo mi malo počez”, se niti ne 4 ure raztegnejo v 7 polnih ur in poleg google maps rabiš še klasični papirnat zemljevid Slovenije… :)) Široke glavne ceste se spremnijo, v ceste za en avto… ki se spreminijo v napol makedam… in izgledajo za ovinkom, da bodo končale v širini zobotrebca. :) Imeli smo se pa res lušno, obiskali kraje o katerih se še v šoli nismo učili, nobene gneče, kolesarji in motoristi ne obstajajo na teh cestah … vsa parkirišča imajo samo znak “P” in pod njim NI (!!!) oznake “prepovedano za kamperje”. ♡ Kot, da sva se vrnila v leto 2010, ko sva začela vozit kamper. ♡ Naši Tibetančki so bili navdušeni nad novimi vonjavami in povsod so bili zelo dobrodošli. ♡ In tako smo prispeli k Vanji in njeni družini in si izpolnili prvo mojo veliko željo, da jo končno po dolgem času (več kot 6ih letih) objamem ♡ … Gala (hčerka moje Budike, vnukinja Gyantsoja in Samike, Nande) je pri 13 letih v odlični kondiciji in srčica še pa še. ♡ Tudi malo moj Anglež Iain, je pri 10 letih pravi “dec” , kot vedno prijazen srček in tudi on zdrav in v odlični kondiciji ♡ …. Uživali smo v idilični okolici Vanjinega doma in v hladu klepetali pozno v noč ♡ …. dokler se BAshi ni odločila da (ponovno) raztrže en komarnik (tokrat v kamperju) in pobegne/skoči skoz okno :))) …. smo klepet počasi zaključili in se ob prečudovitem (brez svetlobne onesnaženosti) zvezdnatem nebu odpravili v hladu spat ♡ … Bil je popoln dan ♡

Comments are closed.